Če prav razumem začetno vprašanje, bi morala povedati, ali sem zbetonirala dvorišče in ga zdaj 2x mesečno polivam s herbicidom. Ne. Ali uporabljam spreje s potisnim plinom. Kakor kdaj. Ali vzamem v trgovini vsakokrat novo plastično vrečko. Večinoma ne. Če računam, da od mojega bivanja tukaj in zdaj ne bo neke znatne globalne koristi, potem je tudi prav, da ne delam večje škode, kot je za življenje in bivanje nujno potrebna.
Nekaj škode gotovo nastane, to ne gre drugače. Tudi drevo, ko zraste, zaduši pod sabo počasnejše rastline in večja riba poje manjšo. Ampak drevo si naredi samo toliko prostora, kot ga potrebuje in riba poje samo toliko ribic, da je sita. Ljudje pa smo že davno izgubili mero. Pravzaprav niti ne vem, mogoče ve kaki zgodovinar, kdaj se je pri ljudeh pojavila tista možganska vijuga, zaradi katere se počutijo močne, kadar delajo škodo ali nekomu prizadenejo bolečino.
Černobil je bil nesreča. Iztrebljanje deževnega gozda ni nesreča, ampak načrt. Vzrok je pa isti: zadovoljiti razvajenost, nagnjenost k udobju (no, to srečamo pri marsikateri živalski vrsti) ali pohlep (ta je pa v ekskluzivni domeni človeštva).
Nekaj škode gotovo nastane, to ne gre drugače. Tudi drevo, ko zraste, zaduši pod sabo počasnejše rastline in večja riba poje manjšo. Ampak drevo si naredi samo toliko prostora, kot ga potrebuje in riba poje samo toliko ribic, da je sita. Ljudje pa smo že davno izgubili mero. Pravzaprav niti ne vem, mogoče ve kaki zgodovinar, kdaj se je pri ljudeh pojavila tista možganska vijuga, zaradi katere se počutijo močne, kadar delajo škodo ali nekomu prizadenejo bolečino.
Černobil je bil nesreča. Iztrebljanje deževnega gozda ni nesreča, ampak načrt. Vzrok je pa isti: zadovoljiti razvajenost, nagnjenost k udobju (no, to srečamo pri marsikateri živalski vrsti) ali pohlep (ta je pa v ekskluzivni domeni človeštva).
Statistika: Objavljeno Napisal PismoRosno — 08 Maj 2016 01:46