ljubezen ni čustvo napisal:
Pri tem pa ne pozabiti, da prava ljubezen ni čustvo. S čustvom se začne, fajn je, če ga je vmes čimveč, ampak ljubezen v ožjem smislu je pa odločitev za nekoga. In ta odločitev nima s čustvom nič.
To si pa velja vzgati v leseno desko in pribiti na zid, ker nas lahko obvaruje neslutenega trpljenja (o katerem pogosto beremo tudi na teh straneh).
Odnos med partnerjema je vecplasten, kot temu radi recemo. Enako velja tudi za nacine komunikacije med partnerjema. In custva so zgolj eden izmed (neverbalnih) komunikacijskih kanalov, podobno kot je to govor. Poleg govora in custev je tu se mimika (t.i. govorica telesa). To so trije enakovredni komunikacijski kanali. Ljubezen kot taksna ima toliko opraviti s custvi, kot ima tek, kot ima plavanje, itd. Ljubezen je vescina in ne custvo.
Custva (in cuti) so tisti nacin komunikacije, ki vpliv na dinamiko. Custva povzrocijo, da nekaj storimo, da se premaknemo. So kemija. Custva (in cuti) so tisti del komunikacije, ki definira odgovor na vprasanje "Cemu?". Iz custev izvira torej nasa vera, nasa prepricanja (zato so te reci racionalno tako tezko ubesedljive).
Temu sledi mimika (oz. esetetika), ki doloca odkovor na vprasanje "Kako?" S custvi smo torej dolicili namen (npr. zavarovati zivljenje), sledi odziv telesa (npr. beg). Kar nas pripelje do tretje ravni komunikacije, ki doloca odgovor na vprasanje "Kaj?". In tako pridemo do stavka: "(1) Iz strahu pred zverjo, (2) se je pognal v beg in se povzpel (3) na drevo."
(1) Zakaj oz. Cemu? (2) Kako oz. na kaksen nacin, oz. po kaksni metodi, itd. (3) S kom ali s cim? Pri kom ali pri cem? Kdo ali kaj? itd.
Zakaj vse to pisem? Ker je pomembno, da ozavestite, da custva nimajo nic bolj opraviti z ljubeznijo, kakor besede. Da se otresete zmotne predstave, da je ljubezen custvo in prenehate stopati po poti trpljenja naravnost v vas pekel. Zato, da stopite na pot srece, pot zivljenja. Zato pa je pomembno vedeti tudi, da je ljubezen vescina, ki se jo je moc izuciti... vse tja do mojsterstva.
Ljubezen ni nic drugega, kakor deljenje obcutij, dejanj in besed z nekom na nacin, da to na prejemnika vpliva navdihujoce, pozivljujoce, pri cemer za tistega, ki daje, to predstavlja presezek ali odpad. Tako kot vrt, ki sem ga uporabil kot prispodobo poprej, gnojimo s tistim, cesar sami ne potrebujemo, on pa, za to, da bi mogel (o-)ziveti.
Statistika: Objavljeno Napisal Desiderius_da_Pietri — 23 Maj 2016 13:32